Žalosti po izgubi ljubljenčka ni treba zmanjševati. Ljubljenček je pogosto del družine, del vsakodnevnega ritma doma in bitje, ki nas je sprejelo brez vprašanj in brez obsojanja. Zato je praznina po slovesu naravna.
Prvi korak je, da bolečine ne potisnemo pod preprogo. Lastnik potrebuje prostor, da pove, kaj čuti, da ohrani fotografije, zgodbe in drobne navade, zaradi katerih je bil odnos poseben. Spomin ni vračanje nazaj; je miren način, da ljubezen dobi mesto, ki ji pripada.
Če žalost dlje časa ovira spanje, delo, šolo, odnose ali vsakodnevno delovanje, je dobro poiskati pogovor s strokovno osebo. Podpora ne izbriše ljubezni. Pomaga jo nositi dostojanstveno.