Moj terier je nekega dne izginil med sprehodom. Iztrgal se je s povodca in stekel za potepuškim psom. V nekaj trenutkih sem ga izgubil izpred oči in ga nisem mogel več priklicati.
Takoj sem preiskal okoliške ulice in bližnji park, vendar o njem ni bilo nobene sledi. Iskal sem ga skoraj ves dan. Ko sem prišel domov, sem objavil obvestilo na Facebooku, vendar ni pomagalo. Izdelal sem tudi plakate in jih nalepil po okolici. Ponudil sem celo nagrado, vendar nič ni pomagalo.
Mislim, da sem v tistih prvih urah izgubil dragocen čas, ker sem ga sprva iskal sam, obvestilo pa sem objavil prepozno. Takrat ta platforma še ni obstajala.
Tako sem ostal brez svojega ljubljenčka, ki sem ga vzgojil že kot mladička. Bil je predvsem hišni pes. Sprehodil se je tudi po dvorišču, vendar je najraje preživljal čas v svoji hišici pod teraso.
Moja izkušnja je, da je treba ukrepati takoj in čim hitreje. Uporabiti je treba vse načine obveščanja, namestiti plakate in o izginotju obvestiti čim več ljudi.